Iskanje po straneh

Iskanje:
Iskanje po iskalnikih

Google: Najdi: Bing:
Spremljate me na
Glavni meni

Števec obiskov
visitors stats
visitors by country counter
newmyinfo
Vreme
Vremenska napoved
Ptuj
Koledar

Moje spletne strani

Računalništvo v oblaku - varnost in stroški, prihodnost

icon-print

Varnost in stroški uporabe računalništva v oblaku


Varnost in stroški Pri razpravi o stroških, moramo razmisliti ali je investiranje v neodvisne vire vredno naših naporov.
Glavne ovire pri odločanju so: dostopnost servisa, ustrezna nedostopnost zaupnih podatkov, prenos podatkov iz ozkih grl, upoštevanje zagotovitve varnosti pri nepredvidljivih dogodkih, skladiščenje podatkov na več mestih, odpravljanje napak in hroščev, pravično posredovanje podatkov tretjim osebam in licenciranje programske opreme.

Uporabniki od novih oblik računalništva v oblaku pričakujejo popolno in hkrati stalno dostopnost, kar pa ni lahka naloga. Programska oprema in aplikacije, ki jih omogoča računalništvo v oblaku, namreč še vedno niso vzpostavili aktivnih standardov uporabe, kar pomeni, da uporabniki še vedno ne morejo enostavno izločiti njihovih podatkov in programov iz ene strani na drugo. Mnogo uporabnikov tako zatrjuje, da njihovi na varnost občutljivi podatki, nikoli ne bodo postali del računalništva v oblaku, saj so trenutni sistemi še vedno pretežno javna omrežja, kar izpostavlja sistem k večji količini napadov. Po drugi strani postajajo aplikacije vse bolj in bolj podatkovno bogate, tako da morajo uporabniki kakor tudi razvijalci oblakov razmišljati o posledicah tega, če hočejo ustrezno zmanjšati stroške poslovanja. Eden od izzivov računalništva v oblaku je tudi, kako pravilno odpraviti napake in preostale hrošče, saj so sistemi načeloma precej veliki, kar otežuje odpravljanje težav. Več na: M.Arembrust idr.

Smernice glede varstva osebnih podatkov pri računalništvu v oblaku v Sloveniji so izšle 15. 6. 2012 na pobudo informacijskega pooblaščenca Slovenije, v sodelovanju s Cloud Security Alliance (CSA) Slovenia Chapter, Slovenskim odsekom ISACA ter Zavodom e-Oblak, Eurocloud Slovenia. V njih so pojasnjene minimalne zahteve zakonodaje, na kaj je potrebno biti pozoren pri odločanju o ustreznem ponudniku storitev v oblaku. Pogosto se upravljavci osebnih podatkov namreč ne zavedajo, da so oni odgovorni za podatke, čeprav jih zaupajo v obdelavo neki tretji osebi.
Mnenje informacijskega pooblaščenca je, da številni ponudniki storitev računalništva v oblaku potencialnim uporabnikom trenutno večinoma še ne ponudijo zadostnih informacij ter da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali ločevanje zaupanja vrednih ponudnikov računalništva v oblaku od tistih tveganih. Smernice naj bi pripomogle k večji ozaveščenosti na tem področju.
Ali so naši podatki v oblaku bolje varovani ali ne, ni preprosto vprašanje in nanj ni dopustno pavšalno odgovoriti v smislu, da je nekaj, kar imamo sami pod nadzorom, tudi bolj varno. Kot poudarjajo nekateri avtorji, gre predvsem za vprašanje zaupanja. Če imamo računalniške zmogljivosti pod svojim nadzorom, lahko sami ali s pomočjo drugih poskrbimo za varnost s pomočjo drugih varnostnih mehanizmov. Pri zunanjem izvajalcu gre nasprotno za zaupanje v celoti, kar ne vključuje le zaupanja v varnostne postopke in ukrepe, temveč gre tudi za zanesljivost, dostopnost in stanovitnost obratovanja. Preglednost ponudnikov storitev računalništva v oblaku je zato bistvena - naročnikom mora jasno predstaviti, kje se bodo obdelovali njihovi osebni podatki, kako bo zagotovljena njihova zaupnost, celovitost in razpoložljivost, ali in v katerih tretjih državah se bodo obdelovali, kdaj in kako bodo uničeni po preteku pogodbe, kateri vse podizvajalci in kako bodo sodelovali pri obdelavah podatkov itd. Pri smernicah je potrebno opozoriti predvsem na kontrolni seznam za preverjanje skladnosti z obstoječimi zahtevami zakona o varstvu osebnih podatkov. Je na 16. strani dokumenta in predstavlja pomemben pripomoček o preverjanju ustreznosti ponudnikov storitev računalništva v oblaku.

Prihodnost računalništva v oblaku


V prihajajočih letih se bo računalništvo v oblaku zagotovo razvijalo. Vloge spletnih storitev se bodo utrjevale in bodo postajale vedno boljša alternativa klasičnim namiznim aplikacijam. Računalništvo v oblaku daje priložnost razvoja ne samo obstoječim programom, ampak tudi novim tipom programov, ki združujejo več funkcij na enem mestu, kar je bilo do sedaj skoraj nemogoče ali pa vsaj zelo oteženo.

Zaradi vedno večje izbire v oblaku bodo uporabniki težili k zniževanju stroškov pri osebnih kakor tudi poslovnih potrebah na področju računalništva. Vedno bolj bodo naklonjeni preprostim in cenovno ugodnejšim računalnikom z odprtokodnimi operacijskimi sistemi. Generacije, ki odraščajo z Google-om in Facebook-om, ne bodo imele strahu pred uporabo spletnih aplikacij za zasebno in poslovno uporabo.

Tržni cikli programske opreme bodo pospešili tempo razvoja spleta z več nadgradnjami letno, ne pa le na vsakih nekaj let, kot je bila navada do sedaj. Trend vstopanja velikih korporacij na področje računalništva v oblaku se bo pospeševal. Amazonu, Google-u, Microsoft-u in IBM-u se bodo pridružili še VMWare, Citrix, Sun, HP, Cisco, Intuit, Symantec, Yahoo in ostali.

Po letih stagnacije bodo sistemsko administriranje in konfiguriranje ter upravljanje omrežja postali privlačno področje, polno inovacij. Pojavili se bodo novi standardi, ljudje bodo našli nove oblike inovacij. Sistemsko administriranje mora biti eliminirano, da bi lahko računalništvo v oblaku povsem zaživelo. Računalništvo v oblaku bo vedno bolj spodbujalo SaaS področje. Vedno več namiznih aplikacij se bo spremenilo v on-line storitve ali pa vsaj hibrid on-line/off-line aplikacij, ki živijo v oblaku.

Tradicionalni ponudniki spletnega gostovanja bodo občutili pritisk, saj jih bodo ponudniki oblaka prisilili v nižanje cen. Google in ostali veliki igralci na tem področju imajo bistveno nižje cene, kot jih imajo manjša podjetja, še posebej na majhnih tržiščih, kot je Slovenija. Vrste prodajalcev se bodo dramatično spremenile, saj se priložnosti na področju aplikacij v oblaku konstantno povečujejo. To bo vplivalo na vse vrste ponudnikov storitev spletnega gostovanja, telekomunikacij, interneta ter druge.

Zahvaljujoč vedno večji rabi oblaka se bo koncept spletnih strani, kot jih poznamo, spremenil. Uporabniška izkušnja bo postala zelo kompleksna, saj prihajajo v oblak različni prodajalci s svojimi vsebinami, tehnologijami in infrastrukturo.

Računalništvo v oblaku zahteva radikalno nov način razmišljanja o tehnični kvaliteti. Vsak kos, vsak del skupaj in v harmoniji, da lahko zadosti potrebam uporabnika. Uporabnika ne zanima, kje vsebina gostuje ali kakšna spletna storitev je vpletena, zanima ga samo to, da zadeva deluje dobro in hitro.

Bo računalništvo v oblaku do leta 2020 prehitelo uporabo krajevnih rešitev?

Vrednost svetovnega trga računalništva v oblaku je leta 2009 znašala 58,6 milijard ameriških dolarjev, v letu 2010 pa naj bi se povečala za 16,6%, na 68,3 milijarde dolarjev, piše analitska hiša Gartner. Napovedi za leto 2014 kažejo, da bo omenjeno tržišče vredno skoraj 150 milijard dolarjev, saj v industriji obstajajo ugodni pogoji za nadaljnjo rast.

Za programsko opremo kot storitev, platformo kot storitev in infrastrukturo kot storitev naj bi podjetja po svetu v prihodnjih petih letih namenila 112 milijard dolarjev sredstev, še ocenjujejo pri Gartnerju.

Do leta 2020 naj bi večina uporabnikov namesto na svojem računalniku aplikacije poganjala v oblaku, pa tudi do informacij naj bi dostopali predvsem prek oddaljenih strežnikov. S tako napovedjo se je strinjalo 71 % strokovnjakov in predstavnikov zainteresiranih strani, ki so sodelovali v raziskavi o prihodnosti interneta organizacije Pew Internet.

Ameriški publicist Nicholas Carr meni, da je do revolucije v oblaku že prišlo. "Spletni brskalnik, ki služi tudi kot uporabniški vmesnik računalništva v oblaku, je najbolj dostopna računalniška aplikacija, hkrati pa so storitve v oblaku, denimo Facebook, med najbolj priljubljenimi računalniškimi storitvami", dodaja Carr.

Analitska hiša IDC ocenjuje, da bomo do leta 2020 za tretjino vseh informacij na internetu lahko rekli, da bodisi domujejo v računalniških oblakih bodisi so bile v nekem obdobju povezane z njimi.


icon-main icon-article icon-arrow-left icon-arrow-right

Komentar za Računalništvo v oblaku

Komentar za serijo Računalništvo v oblaku oziroma za ta članek lahko oddate tukaj, na koncu serije. Oddaj komentar.