Iskanje po straneh

Iskanje:
Iskanje po iskalnikih

Google: Najdi: Bing:
Spremljate me na
Glavni meni

Števec obiskov
free web counter visitors by country counter
newmyinfo
Vreme
Koledar

Moje spletne strani

Modeli računalništva v oblaku

icon-print

Storitveni modeli računalništva v oblaku


Pri oblaku gre za združitev infrastrukture kot storitve, platforme kot storitve in programske opreme kot storitve. Seveda te storitve zagotavlja ponudnik, uporabnik mora imeti le računalnik ali kakšno drugo mobilno napravo za dostop do interneta.

Glede na vsebino storitev računalništva v oblaku poznamo različna področja in rešitve IK tehnologij.

Plasti računalniškega oblaka Viri in storitve računalništva v oblaku so dostopni preko treh glavnih modelov oziroma platform: IaaS (ang. Infrastructure as a Service) - infrastruktura kot storitev, PaaS (ang. Platform as a Service) - platforma kot storitev, SaaS (ang. Software as a Service) - aplikacije kot storitev, in DaaS (ang. Desktop as a Service) - namizje kot storitev.

Podjetje Virtu je svojo rešitev Flip IT razvilo na podlagi modela EaaS (ang. Everything as a Service) - vse kot storitev.

Plasti računalniškega oblaka Računalništvo v oblaku lahko v grobem razdelimo na tri plasti ali ravni.

 

 

Tri glavna področja, ki tvorijo računalništvo v oblaku

IaaS

Najosnovnejša oblika računalništva v oblaku je infrastruktura v oblaku (ang. Cloud Infrastructure) - infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service - IaaS), ki omogoča uporabo virtualiziranih virov kot so procesorski čas, pomnilnik in diskovni prostor. Je storitev najema računalniške infrastrukture (strežniških oziroma procesorskih kapacitet, prostora za podatke, ali računalniških mrežnih kapacitet). Nudi infrastrukturne storitve v obliki elastičnih računskih zmogljivosti, blokovne shrambe in omrežnih zmogljivosti. Njihovi uporabniki so sistemski administratorji.

Omogoča dodelitev strežniških in pomnilniških zmogljivosti, na katerih uporabniki uporabljajo svojo programsko opremo. Operacijski sistem, aplikacije in strežnike uporabljamo na daljavo tako, kot bi jih imeli doma ali v podjetju. Zakupljene kapacitete lahko spreminjamo glede na naše potrebe, pa tudi z vzdrževanjem strojne opreme ni skrbi. Uporabnik lahko postavi in zaganja poljubno programsko opremo, ki vključuje operacijski sistem in aplikacije. Le-ta ne upravlja in nadzira infrastrukture oblaka, temveč ima nadzor nad operacijskim sistemom, shrambo, postavljenimi aplikacijami in ima običajno omejen nadzor nad omrežnimi komponentami.

Pomembnejši ponudniki so VMware, Oracle, IBM, Microsoft, KVM, OpenStack, Xen, Eucalyptus, Nimbus, OpenNebula, Citrix Cloud, AppNexus, Amazon (Elastic Compute Cloud - EC2), itd.

Ključne karakteristike

  • Virtualizacija
  • Avtomatizacija in orkestracija
  • Cloudbursting
  • Federacija
  • Elastičnost in skalabilnost
  • Samopostrežba
  • Večnajemniški model
  • Merjenje storitev
  • Konsolidacija in centralizacija
  • Migracija virtualcev
  • Replikacija podatkov

PaaS

Raven platforma v oblaku (ang. Cloud Platforms) - platforma kot storitev (ang. Platform as a Service - PaaS) posreduje določeno platformo, ki omogoča delovanje programske opreme. Omogoča razvoj, obratovanje in upravljanje aplikacij z razvojnimi, administrativnimi in upravljavskimi orodji, vključuje izvedbeno okolje in okolja za upravljanje podatkov, varnosti in uporabnikov. Zmožnost postavitve različnih tipov aplikacij, ki si razvite z uporabo programskih jezikov in orodij ponujenih s strani ponudnika.

PaaS so računalniške kapacitete, skupaj z orodji za razvoj in testiranje računalniške programske opreme in je namenjena predvsem za čas razvoja in testiranja programske opreme naročnika. PaaS nudi storitve izvajalnega okolja, podatkovnih baz, objektne hrambe, sporočilnih vrst ter upravljanja z identitetami. Njihovi uporabniki so razvijalci.

Uporabnik lahko na tej platformi razvija svoje aplikacije in tako uporablja svoje rešitve. Ta storitev omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske infrastrukture. Uporaba tovrstne storitve omogoča razvoj aplikacij brez potrebe po nakupu in vzdrževanju lastne strojne in programske infrastrukture. Uporabnik pri tem ne upravlja in nadzira spodaj ležečo infrastrukturo (omrežje, shrambo, operacijski sistem ali strežnik) temveč ima nadzor nad postavljeno aplikacijo in pogosto tudi nastavitvami gostujočega okolja.

Vidnejši ponudniki so Google (App Engine) in Microsoft (Azure Services Platform), Oracle PaaS, IBM PaaS, VMware (SpringSource), Amazon (Amazon's Web Services - AWS), itd.

Ključne karakteristike

  • Samopostrežba
  • Avtomatizirano upravljanje in spremljanje
  • Skalabilnost
  • Večnajemniški model
  • Centraliziran nadzor
  • Varovana platforma ter dostop
  • Merjenje in zaračunavanje porabe
  • Visoka razpoložljivost aplikacij in podatkov
  • Integracijski model storitev
  • Celovito podprt življenjski cikel razvoja aplikacij
  • Podprt skupinski razvoj

SaaS

Tretja raven je uporaba aplikacij v oblaku (ang. Cloud Applications) - programske opreme kot storitve (ang. Software as a Service - SaaS), kjer aplikacij ni potrebno namestiti ali zagnati na krajevnem računalniku, prav tako pa se nam ni potrebno ubadati z vzdrževanjem in nadgrajevanjem aplikacij. Razvoj lastnih aplikacij v tem primeru ni možen, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek enostavnega spletnega vmesnika. Omogoča uporabo aplikacij na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. Običajno pri tej obliki računalništva v oblaku uporabnik potrebuje le brskalnik in dostop do interneta, vse ostalo pa zagotovi ponudnik storitve.

Pri SaaS gre za uporabo programske opreme na infrastrukturi ponudnikov storitev v oblaku. Dostop oziroma delo s to programsko opremo je omogočeno več odjemalcem hkrati, po navadi z uporabo »tankih« klientov in spletnih brskalnikov. SaaS nudi storitve končnih programskih rešitev, kot so rešitve za komunikacijo, sodelovanje, upravljanje vsebin, spremljanje, finance ipd. Njihovi uporabniki so končni poslovni uporabniki.

Na strani ponudnikov storitev IT v oblaku gre za kompleksne, običajno distribuirane računalniške sisteme, ki jih po navadi ne upravlja le en subjekt, temveč cela skupina. Naročnik teh storitev, uporabnik, praviloma ne pozna strukture tega sistema, temveč pozna le ključne parametre storitve, ki jo najema oziroma uporablja.

Med največje prednosti tega pristopa spada zaračunavanje glede na uporabo aplikacij (pay-per-use). Poleg tega aplikacije v računalniškem oblaku prinašajo nove načine delovanja, kar se kaže tudi v bistveno večji stopnji medsebojne integracije v primerjavi s klasičnimi aplikacijami.

Arhitektura

Večina SaaS rešitev temelji na večnajemniški (ang. multi-tenant) arhitekturi.

  • Ena različica aplikacije z enojno konfiguracijo (strojna oprema, omrežje, operacijski sistem) je uporabljena za vse stranke.

Za podporo skalabilnosti je SaaS aplikacija nameščena na več strojih znotraj podatkovnega centra (lahko tudi med različnimi PC).

Primeri:

  • Google Gmail, Yahoo! Mail, Hotmail, ...
  • Facebook, Twitter, LinkedIn, ...
  • Salesforce CRM, Oracle CRM On Demand
  • Oracle Fusion Application Services
  • ...

Vidnejši ponudniki so salesforce.com, Microsoft (npr. Office 365), Google Apps (vključno z Gmail).

Osnovni tipi računalništva v oblaku

Zgoraj navedeni segmenti so v sliki prikazani kot piramida, saj hočemo s tem pokazati, da se ti segmenti gradijo eden na drugem in so oziroma bodo tudi delno odvisni eden od drugega.

Tipi računalništva v oblaku
Tipi računalništva v oblaku

Upravljanje računalniškega oblaka

Upravljanje računalniškega oblaka
Upravljanje računalniškega oblaka

Izvedbeni modeli računalništva v oblaku


Pri računalništvu v oblaku nastopata dva glavna udeleženca: uporabnik virov in ponudnik virov. Ponudnik virov nudi informacijske vire, ki delujejo po načelih računalništva v oblaku. Nanje uporabnik prenaša svoje sisteme, aplikacije in podatke (IaaS), aplikacije s podatki (PaaS) ali samo podatke (SaaS). Ponudnik virov računalništva v oblaku ima v vsakem trenutku vpogled v delovanje virov, teoretičen (ne pa nujno pravno dovoljen) dostop do vseh podatkov na virih, upravlja z viri računalništva v oblaku in ima ekskluzivno pravico odločanja o uporabi teh virov.

Nadzorni modeli določajo, kdo je ponudnik virov računalništva v oblaku.

Glede na namestitveni model poznamo javne, privatne in hibridne računalniške oblake. Lahko so nameščeni lokalno, oddaljeno ali distribuirano.

Glede na način uporabe/ponujanja rešitev in storitev poznamo različne modele računalništva v oblaku, trije osnovni so:

  • javni model, javni oblak (ang. Public Cloud)
  • zasebni model, privatni oblak (ang. Private Cloud)
  • mešani (hibridni) model, hibridni oblak
Modeli računalništva v oblaku
Modeli računalništva v oblaku

Glede na ponudnike in uporabnike virov računalništva v oblaku ločimo naslednje pristope (osnovni modeli)

Javni oblak (javni model)

Javni oblak Javni oblaki, javni modeli (ang. Public Cloud) so dostopni javnosti in ni omejitev glede tega kdo jih lahko uporablja. Tak oblak je večstanovalski (angl. multi-tenant). Gre za IKT storitve ponudnika, do katerih lahko preko interneta dostopa kdorkoli. Do storitev lahko dostopa vsak, ki ima uporabniško ime (vsi poznate Gmail, Microsoft Azure, Amazon EC2, Salesforce).

To so storitve, ki si jih stranke delijo, vendar ne vedo ena za drugo. Lahko imajo dokumente in pošto na istih strežnikih, pa se tega ne zavedajo.

Amazon, Apple, Microsoft in Google, če jih naštejem samo nekaj, vsi ponujajo storitev javnega računalništva v oblaku.

  • Ponuja nizko-cenovni "pay-as-you-go" model.
  • Večji od RC znotraj podjetij -> skalabilnost na zahtevo.
  • Primer: Amazon AWS, IBM SmartCloud, Windows Azure...

Strategija oblaka za eno organizacijo lahko pomeni premakniti določene storitve ali aplikacije zunaj podjetja, da se dobavijo in v celoti urejajo s strani tretje osebe, kot je e-pošta ali e-poštno filtriranje. V tem primeru se lahko podjetje odloči, da ne želi porabljati denarja ali časa za izvajanje in upravljanje teh okolij in se namesto tega odloči plačati takso na uporabnika. Ta scenarij je na splošno opredeljen kot javna rešitev v oblaku in pomeni, da organizaciji ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve.

Pozor: Pogosto se javni oblak označuje le z besedo »oblak«. Z drugimi besedami, kadar slišite samo besedo »oblak«, je velika verjetnost, da je govora o javnem oblaku.

Microsoftova ponudba računalništva v javnem oblaku temelji na platformi Windows Azure ter na poslovni programski opremi kot storitvi (SaaS), kamor sodijo Office 365, Exchange Hosted Services, Microsoft Dynamics CRM Online in Office Web Apps. Windows Azure je storitev, ki jo sestavljajo operacijski sistem, relacijska podatkovna zbirka in spletne storitve za povezovanje in dostop do aplikacij.

Zasebni oblak (zasebni model)

Zasebni oblak Zasebni oblaki, zasebni modeli (ang. Private Cloud) so dostopni samo v zasebnem omrežju. IKT storitve so ponujene iz lastnega podatkovnega centra. Vse storitve kot tudi infrastruktura je pod nadzorom ponudnika, upravljanje pa se lahko izvaja tudi s pomočjo tretjega. Storitve so dostopne preko interneta ali preko navideznih zasebnih omrežij. Do storitev dostopa omejeno število internih uporabnikov (oblak teče na strežnikih, ki so postavljeni v podjetju).

Primer: OpenStack, Eucalyptus, Microsoft Hyper-V Cloud...

Zasebni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj oblak. Vire za oblak lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik. Z zasebnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotoviti dodaten nadzor in možnosti prilagajanja. Veliko podjetij iz IT okolij je danes mogoče šteti za podjetja, ki uporabljajo zasebni oblaki.

Dandanes zasebni oblak lahko gostuje teko v podjetju kot zunaj podjetja, katerega lastnik je. Vendar pa implementacija zasebnega oblaka lahko pomeni velike stroške za podjetje, ki se odloči za tak korak. Ponudniki javnega oblaka lahko dosegajo veliko manjše stroške, saj kupujejo veliko večje količine opreme, in s tem dobijo zlo ugodne cene strojen in programske opreme. Poglobljena analiza stroškov, povezanih z obstoječimi platformami nam poudari razlike med današnjim zasebnim oblakom in včerajšnjimi starimi "legacy silos". Prav tako naj bi bilo samoumevno, da obstoječi "legacy silos" niso pravi zasebni oblak, saj ne poosebljajo bistvenih značilnosti, ki smo jih izpostavili prej.

Dve možnosti (notranji in zunanji privatni oblak):

- "On-premise" privatni oblak (notranji)
  • Znotraj podatkovnega centra organizacije.
  • Omejen na velikost in skalabilnost.
  • Visoki kapitalni ter operativni stroški.
  • Primerni za aplikacije, ki zahtevajo popolni nadzor nad nastavitvijo infrastrukture ter varnostjo.
- Zunanji privatni oblak
  • Postavljen zunaj organizacije, pri enem izmed ponudnikov računalništva v oblaku.
  • Ponudnik mora zagotoviti popolno zaupnost.
  • Primerna za organizacije, ki ne želijo uporabljati javnega oblaka zaradi deljenja fizičnih resursov.

Microsoft organizacijam, ki želijo izkoristiti prednosti prilagodljive in dinamične infrastrukture zasebnega oblaka, ponuja virtualizacijsko tehnologijo Hyper-V in upravljavsko programsko opremo System Center, s katerima lahko v lastnem podatkovnem centru hitro vzpostavijo storitve v oblaku in preidejo na model infrastrukture kot storitve (IaaS). Obstoječe aplikacije in storitve je tako mogoče preseliti v zasebni oblak brez učenja nepreverjenih tehnologij ali uvajanja nepotrebne kompleksnosti.

Za potrebe ponudnikov storitev, večjih podjetij ter vladnih ustanov Microsoft ponuja tudi možnost vzpostavitve plaftorme kot storitve (PaaS) v zasebnem oblaku prek naprave Windows Azure Platform Appliance. Gre za platformo v oblaku na ključ, s katero lahko večje organizacije, ki potrebujejo večje število strežnikov, vzpostavijo lasten podatkovni center, za katerega skrbi Microsoft.

Hibridni oblak (mešani (hibridni) model)

Hibridni oblak Hibridni oblaki, mešani (hibridni) modeli (ang. Hybrid Cloud, Cloud Bursting) so IKT storitve računalništva v oblaku, ki so sestavljene iz storitev javnega in zasebnega oblaka. Pogosto uporabniki svoje procese razdelijo in jih del gostijo v zasebnem (lastnem, kjer so tudi ponudnik virov), ločen del (npr. manj občutljiv ali procese s posebnimi potrebami glede povečljivosti) pa v javnem oblaku.

Gre za kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz. odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri odjemalcu, hkrati je podjetju na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega oblaka. Na ta način podjetja lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka.

Kompozicija dveh ali več oblakov (privatnega ali javnega), ki ohranjajo unikatne entitete. Vežejo jih standardizirane tehnologije, ki omogočajo portabilnost podatkov in aplikacij (npr. cloudbursting za izenačevanje obremenitev med oblaki).

Običajno gre za razširitev privatnega oblaka z viri, ki jih ponuja javni oblak (v primeru da pride do nepričakovanega povečanja bremena).

Pričakujte povpraševanje po hibridnih rešitvah računalništva v oblaku, v okoljih, kjer obstaja močna zahteva za uskladitev varnostnih ali nekih drugih predpisov. Obstajajo vzporedne zahteve po nizki ceni in učinkovitost.

Upoštevajte, da večji ponudniki oblakov običajno ponujajo eno ali več teh vrst uvajanja in storitvenih modelov. Na primer, Amazon AWS ponuja tako PaaS in javne storitve računalništva v oblaku. Terremark ponuja zasebne oblake skupaj s specializiranimi hibridnimi storitvami v oblaku, kolokacijo in storitve za izmenjavo datotek in stroškovno učinkovito storitev v javnem oblaku preko vCloud Express.

Microsoftov hibridni oblak pa lahko implementirate prek Windows Azura.


Drugi modeli

Oblaki skupnosti (ang. Community Cloud) so dostopni omejenemu številu uporabnikov, z znanimi značilnostmi.

Če uporabnik računalništva v oblaku vire javnega oblaka uporablja enakovredno kot vire zasebnega, vendar le takrat, ko v zasebnem oblaku primanjkuje virov, govorimo o razširjanju v javni oblak (ang. cloudbursting), kjer javni oblak uporabljamo kot »rezervno kapaciteto« zasebnemu.

Posebna oblika nadzornega modela je tudi ti. posredovanje do ponudnikov računalništva v oblaku (ang. cloud brokerage oz. cloud brokering), kjer posrednik (ang. cloud broker) glede na trenutne razmere in potrebe posreduje storitve najprimernejšega ponudnika storitev v oblaku.


icon-main icon-article icon-arrow-left icon-arrow-right

Komentar za Računalništvo v oblaku

Komentar za serijo Računalništvo v oblaku oziroma za ta članek lahko oddate tukaj, na koncu serije. Oddaj komentar.