Iskanje po straneh

Iskanje:
Iskanje po iskalnikih

Google: Najdi: Bing:
Spremljate me na
Glavni meni

Števec obiskov
free web counter visitors by country counter
newmyinfo
Vreme
Koledar

Moje spletne strani

Kaj je računalniška pismenost?

icon-print

Kaj je računalniška pismenost?


Računalniška pismenost Računalniška pismenost (ang. computer literacy) je sposobnost uporabe računalnikov in programske opreme, ter računalniške tehnologije. Pomeni obvladovanje mehaničnih spretnosti oziroma rutino pri uporabi določene programske ali strojne opreme. Označuje raven poznavanja osnovne strojne in programske opreme (in zdaj internet), ter konceptov, ki omogočajo uporabo osebnih računalnikov za vnos podatkov, obdelavo besedil, preglednice in elektronske komunikacije. V dobi, kjer so izobraževanje, delovna mesta, novice, zabava in vse na voljo preko računalnika, to postajata zelo pogosti spretnosti.

Računalniška pismenost opisuje posameznike s splošnim znanjem računalnikov in druge s tem povezane tehnologije, programske opreme, strojne opreme in znanja o tem kako računalniki delujejo. Ta izraz se običajno uporablja za opis najbolj osnovno znanje in veščine, potrebne za delovanje programske opreme, proizvodov, kot so operacijski sistem, programsko aplikacijo ali avtomatizirano orodje za načrtovanje spletnih strani. Čeprav je ta vrsta znanja pomembna, ni nujno, da bo ta posameznik usposobljen za opravljanje ali delo z določenim izdelkom povezanega z računalnikom. Vendar pa bo ta posameznik bolj usposobljen kot oseba, ki ni računalniško pismena. Izboljšanje računalniške pismenosti je lahko pomemben del pri širjenju kvalifikacij za delo, izkorišča ugodnosti, ki jih ponujajo sodobni računalniki, in celo preprečuje krajo identitete ali izboljšuje računalniško varnost pred kršitelji. Računalniška pismenost postaja vedno bolj bistvena spretnost.

Pri računalniški pismenosti gre za sposobnosti zahtevane za uporabo različnih programskih paketov skupaj z splošnimi informacijsko tehnološkimi spretnostmi (npr. kopiranje disket). Je prvi pogoj za informacijsko pismenost, ki pa ni več zadosten. Lahko jo definiramo tudi kot:
- razumevanje in sposobnosti za delovanje v okolju, kjer je potreben računalnik,
- pomeni vse, kar posameznik potrebuje za delo z računalnikom in o njem za delovanje v družbi.

Pomeni, da posameznik ve, kaj računalnik lahko naredi in česa ne tako s stališča programske kot strojne opreme. Imeti moraš tudi zaupanje vase pri uporabi računalnika. Lahko si računalniško pismen brez tega, da si informacijsko pismen. Ne moreš pa biti informacijsko pismen brez tega, da si računalniško pismen. Mnogo avtorjev povezuje ta dva pojma. Pojem informacijsko-tehnološka pismenost (ang. information technology literacy, IT literacy) zajema zbirko sposobnosti povezanih z računalniškim in informacijskim sistemom.

Računalniška oz. informacijska pismenost je postala ključna za življenje in delo v sodobni družbi. Ker znanje računalništva zahteva že večina delovnih mest, se brez osnovnih računalniških znanj težje zaposlimo, nepoznavanje interneta in elektronske pošte pa nam otežuje povezavo z globalnim svetom. V družbi znanja bi brez poznavanja osnov računalništva pravzaprav težko govorili o funkcionalni pismenosti posameznika. Le ta pa je nujna ne le za njegov osebni razvoj in uspešno opravljanje upravljanje različnih vlog, temveč tudi za razvoj celotne družbe.

Kot pri jeziku s tekočim govorom, obstajajo različne stopnje računalniške pismenosti. Začetnik na računalniku verjetno ve kako zagnati računalnik, upravljati z miško, tipkovnico in zvočniki, odpreti osnovne programe, razen programov uporabljati preprosto opremo, kot so tiskalniki. Nekdo z zmerno računalniško pismenostjo bo imel dobre internetne veščine, razumevanje osnov o namestitvi programske opreme in uporabi, in vedel bo osnovne tehnike upravljanja varnosti. Strokovnjak za računalnike bo verjetno zelo spreten pri obravnavanju vseh vidikov računalnika, morda bo lahko popravil resne težave z računalnikom, ali pa celo opravljal programiranje računalniških nalog.

Oseba ima lahko visoko raven računalniške pismenosti na nekaterih področjih, v drugih pa ne. Delavci, ki morajo uporabljati določene računalniške programe ves dan, postanejo v daljšem časovnem obdobju bolj usposobljeni za te programe, pa se lahko izgubijo v zadevah, ko gre za vgradnjo in mojstrstva video iger na istem računalniku. Pismenost se lahko razlikuje tudi glede na platformo, oseba, ki je strokovnjak z enim operacijskim sistemom lahko popolnoma zmedena, če je prisiljena delati z drugo vrsto platforme.

Ker je uporaba računalnika velik del sodobnega vsakdanjega življenja, je razvoj računalniške veščine pomemben korak za mnoge ljudi. Pridobivanje izkušenj z osnovno obdelavo besedil , preglednicami in grafičnimi programi lahko izboljša zaposlitvene kvalifikacije za različne poklice. Zunaj zaposlitve lahko osebi izboljšanje računalniške pismenosti pomaga raziskati svet računalnikov in interneta, in ji omogoča čim boljšo uporabo domačega računalnika.

Obstaja veliko različnih načinov za razvijanje računalniške pismenosti. Veliko knjig ponuja usposabljanje iz posebnih programov za uporabnike vseh ravni, od začetnika do strokovnjaka. Občinska središča pogosto ponujajo kratke tečaje usposabljanja o osnovni uporabi računalnika, vzdrževanju in varnosti. Lokalne šole lahko ponudijo daljše tečaje, ki pokrivajo osnovno računalniško znanje, kot tudi razrede, ki usposobijo študente, da so strokovnjaki na posebnih programih. Končno je internet lahko odličen vir za hitre odgovore in vaje za uporabo programske opreme, mnogi proizvajalci računalniške in programske opreme imajo spletne strani z obsežnimi oddelki za pomoč in uporabniškimi priročniki.


Kaj danes pomeni biti računalniško pismen?


Računalniška pismenost Pred desetimi leti je veljal za računalniško pismenega človek, ki je znal brati in pošiljati elektronsko pošto, za silo uporabljati urejevalnik besedil in elektronske preglednice ter znal v spletu priti na želeno spletno stran. Ta znanja so sicer še zdaj del računalniške pismenosti, niso pa več edina in tudi ne najpomembnejša. Računalniško pismen človek mora danes namreč vedeti neprimerno več. To se vidi že pri na primer spletnem iskanju. Iskanje ni le vnos besedilnega niza in pritisk na tipko »išči«. Je poznavanje logičnih operatorjev, kot sta na primer med drugim ukaza »and« in »or«, s katerimi omejimo mehanizem spletnega iskalnika tako, da ta bolje prikaže tisto, kar iščemo. Znati pa moramo tudi ločiti pomembne od nepomembnih rezultatov iskanja. Le osnovno znanje iskanja ni dovolj. To je namreč podobno, kot če bi rekli, da znamo voziti avto, ko bi znali zavijati le v levo.

Urejanje besedil je še vedno visoko na lestvici potrebnih znanj, čeprav danes več besedil urejamo v telesih poštnih sporočil kot pa v urejevalniku besedil. Osnove urejanja besedil so enake, zato je na primer bedasto, če se namesto načela urejanja besedil učimo uporabe izključno enega programa, na primer Worda. Prav tako je danes težko trditi, da znamo urejati besedila, če so že relativno preproste funkcije, kot so uporaba črkovalnika, oblikovanje razpredelnic znotraj dokumenta ali oblikovanje noge in glave dokumenta, nad našim dosegom. Podobno velja za elektronske preglednice. Ni več dovolj, da znamo oblikovati preprosto razpredelnico. Naučiti se moramo uporabljati formule, povezovati podatke različnih razpredelnic, pogojno oblikovati in še marsikaj drugega.

Zanimivo je gledati uporabnike, ki odprejo brskalnik, poženejo Google, nato pa v iskalno polje vnesejo celotni naslov spletne strani, na katero želijo. Tudi brskalniki so postali močnejše orodje, uporabnik mora znati odpreti povezavo v novem zavihku, uporabljati zaznamke, brisati predpomnilnik in zgodovino brskanja, razumeti pa mora tudi običajna obvestila o napakah. Če tega ne zna, potem je težko računalniško pismen.

Večina varnostnih programov deluje samostojno, zato so uporabniki uspavani in prepričani o svoji neranljivosti. Kar je zelo slabo. Čeprav zaščitni programi delujejo samodejno in čeprav vanje običajno ni treba pretirano posegati, pa moramo še vedno znati ročno preveriti sistem in iskati morebitno škodljivo kodo. To pa pomeni tudi, da moramo razumeti osnove, kako delujejo različni tipi škodljivih kod, poznati pa moramo tudi različne znake okužbe in v primeru okužbe s kodo, ki ji nameščeni varnostni program ni kos, znati najti rešitev.

Pri delu z računalnikom večinoma vse opravimo z miško. Kljub temu pa, če ne znate opraviti vsaj kopiranja in lepljenja brez miške, torej s pravimi kombinacijami tipk na tipkovnici, ste težko računalniško pismeni. Čeprav se v času, ko večinoma govorimo o napravah z na dotik občutljivim zaslonom, to sliši nekoliko zastarelo, uporaba tipk na tipkovnici za vse, kar lahko opravimo z miško, še vedno velja za osnovno računalniško znanje. Kot tudi osnovno poznavanje besednjaka računalniške strojne opreme, po domače hardwar-a. Moramo prepoznati ne samo, kateri vmesnik je USB in kateri tisti za računalniško mrežo, temveč tudi kaj pomenijo oznake NIC, Wi-Fi, pa tudi modernejše vmesnike, kot so HDMI in eSata. Računalniško pismena oseba mora poznati osnove delovanja računalnika, od njegovih osnovnih elementov do načel delovanja. Pa ne le osnove računalnika, temveč tudi osnove mrež. Računalniško pismena oseba mora znati najti IP-naslov računalnika, preveriti, ali je računalnik fizično priključen na omrežje, in tudi ali deluje logična povezava. Znati mora tudi preveriti, po kateri poti promet potuje do cilja in kako besedilno obliko naslova spletne strani spremeniti v njen IP-naslov. Človek, ki niti kabla ne zna vtakniti v pravi vmesnik brez pomoči, ne glede na to, da so vmesniki med seboj različni, ali pa se priključiti na odprto omrežje Wi-Fi, ni ravno najbolj pismen.

Računalniško pismena oseba se mora tudi zavedati nevarnosti, ki nanjo prežijo na spletu. Naučiti se mora samovarovanja pred grožnjami, ki prežijo na internetu, kar pomeni tudi, da jih zna prepoznati. Zavedati se mora pomena osebnih podatkov in kako pomembno je, da ti ostanejo zasebni. Kaj to pomeni v praksi? Naučiti se mora, kako preveriti spletno povezavo, še preden nanjo klikne (uporablja morda protokol https), in kako zakodirati ključne podatke, preden jih nekomu pošlje. Zadnje pomeni tudi, da smo si domači z mehanizmi šifriranja podatkov in da približno vemo, kako ti delujejo, kako izbrati močan šifrirni ključ in kako uporabljati orodja za šifriranje.

Veliko uporabnikov, ki se imajo za računalniško pismene, bi vsaj na enem od omenjenih področij pogorelo. A to ni tragedija, saj se jih lahko nauči. To pa je tudi bistvo računalniške pismenosti. Tehnologije, programi, storitve, možnosti se spreminjajo, izboljšujejo, kar pomeni, da računalniška pismenost ni podobna klasični pismenosti, ki se je enkrat naučimo, nato pa vse življenje veljamo za pismenega. V bistvu je pri računalniški pismenosti pomembna le ena sposobnost - sposobnost sprotnega izobraževanja in pridobivanja novih znanj.

Zunanje povezave:

http://www.mojmikro.si/center/povem_naglas/kaj-danes-pomeni-biti-racunalnisko-pismen
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/proc-z-racunalniki-v-racunalniskih-ucilnicah.html
http://www.clbooks.com/ (Computer Literacy - Računalniška pismenost)
http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_literacy
http://edutechwiki.unige.ch/en/Computer_literacy
http://wikieducator.org/Computer_Literacy_Resources
http://wik.ed.uiuc.edu/print/c/o/m/Computer_Literacy_23d8.html
http://blog.chron.com/techblog/2009/11/what-are-the-basics-of-computer-literacy/ (Kakšne so osnove računalniške pismenosti?, primer na temo računalniške pismenosti)


icon-main icon-article icon-arrow-left icon-arrow-right

comments powered by Disqus