Iskanje po straneh

Iskanje:
Iskanje po iskalnikih

Google: Najdi: Bing:
Spremljate me na
Glavni meni

Števec obiskov
visitors stats
visitors by country counter
newmyinfo
Vreme
Vremenska napoved
Ptuj
Koledar

Moje spletne strani

Vrnimo se malo na cunami

icon-print

cunami

Po terorističnem napadu na nebotičnika v New Yorku 11. septembra 2004 je bilo objavljeno, da se je zaradi delovanja visokih temperatur, izzvanih z vžganim bencinom, raztopila njihova jeklena konstrukcija. Vendar je mogoče dokazati, da je temperatura izgorevanja tega bencina nižja za nekaj stotin stopinj od tiste, ki je potrebna, da se jeklo tali. Da bi se preprečilo raziskovanje ostankov kovinske konstrukcije, so ti hitro prenešeni na Kitajsko, kjer so razstaljeni!

Se podobna manipulacija dogaja tudi v primeru cunamija, se sprašujeta dr. R. Kutz in H.P. Thietz.

Podatki povzročajo zmešnjavo in vzbujajo dvome

Omenjena avtorja trdita, da se, nažalost, zgodovina ponavlja tudi v primeru razlage vzrokov cunamija. Po strokovni razlagi je prišlo do kratkotrajnega trčenja tektonskih plošč v tem delu sveta, pa je torej to izzvalo potres katastrofalnih razmer.

V primeru potresov se izda podatek o njegovi moči po Richterjevi skali, koliko je bilo seizmografsko izmerjeno. Vendar tukaj to ni bilo naključje. Najprej se je trdilo, da je bil to potres moči 6,4 stopinje, zatem je ta podatek spremenjen in je objavljena znatno večja vrednost, da bi se v zadnji verziji govorilo, da je bila moč potresa 9,0 stopinje, nato se je trdilo, da je ponekod znašala 9,2 stopinji po Richterju.

Prav tako se razlikujejo podatki o globini na kateri se je zgodil potres. Dr. Kutz trdi, da je Ameriška seizmološka služba najprej izdala podatek, da se je potres zgodil na globini 10 kilometrov, kasneje je to globino povečala na 30 kilometrov. Vendar so evropski seizmologi ostali pri globini 10 kilometrov.

O mestu epicentra potresa so bili podatki, prav tako, dramatično spremenjeni v prizadevanju, da se izogne vprašanju: Kako so vsa ta ogromna področja lahko bila poplavljena, če se med njimi in epicentrom potresa nahaja Sumatra kot ovira valovom? Vrsta večjih potresov, trdita dr. Kutz in H.P. Thitz, ki so sledili severno od epicentra, niso bili dovolj močni, da bi se tam formiral uničujoč cunami in da bi se širil dovolj hitro. Vse to vzbuja dvome, da tukaj ne gre za običajen potres, pač pa se je ta izkoristil za prikrivanje prave resnice. Podatki o njegovi moči so bili korigirani zato, da bi se prilagodili razmeram katastrofe, ki je sledila. Prav tako se je najprej govorilo o coni potresa z dolžino med 1000 in 2000 kilometrov, ki se je raztezala od severa proti jugu. Naknadne analize širjenja valov potresa so pokazale, da potres ni imel edinstvenega epicentra, temveč, da jih je bilo - več.

Tako vrsto potresa, kot je znano, je nemogoče točno predvideti. Vendar se lahko govori o seizmičkih aktivnostih, ki lahko prerastejo v potres večjih razmer.

V primeru potresa 26. decembra to, očitno ni bilo naključje. Namreč, ta, sodeč po posledicah, ki jih je izzval, ni bil predviden in se je zgodil povsem nepričakovno. Vendar je mogoče, da je ta vendarle bil predviden. O tem govori izjava znanega češkega pevca Karla Gotta časopisu ''Die Bunte'', ki jo je ta objavil februarja 2005. Gott je v kritičnem času s svojo prijateljico bival ravno na področju, ki ga je zadel cunami.

Gott-ova izjava:

"Bila sva v čudovitem kotičku tega planeta v Indijskem oceanu. Uprava hotela naju je 25. decembra (!) upozorila, da ne zapuščava hotela, ker da se bo zgodil nerazložljiv plimni val."

Očitno to opozorilo ni nikakršen nesmisel, saj upravi hotela ni v interesu, da straši svoje goste. Z drugimi besedami, za pojav velikega plimnega vala se je vedelo vsaj dan prej. Iz tega spet sledi, da so vse izjave o vzrokih nepričakovanega potresa izmišljene, da bi se preslepila javnost, trdita Kutz in Thietz.

Da bi to lahko bilo resnično, govorijo poročila indonezijskih časopisov v katerih pravijo, da to v nobenem primeru ni bil navaden plimni val.

Katastrofo izzval planet Nibiru?

Po dr. Kutzi in H.P. Thietzu, "cunami je brez dvoma lahko izzval udarec vesoljskega telesa".

Za takšno razmišljanje obstaja nekaj razlogov. Odkar je Zecharia Sitchin objavil svoje teze na podlagi proučevanja staroasirskih virov, bi se naš planetni sestav povečal za en planet. Po starih tekstih je njegovo ime Nibiru, oziroma Marduk, v zadnjem času se on omenja z imenom ''Planet X''. Nibiru, oziroma Marduk bi bil štiri krat večji od Zemlje. Ta planet bi imel krožnico podobno kometu, da jo prepotuje potrebuje 3600 let. Kadar seka Zemljino krožnico lahko izzove velike katastrofe. Tako se, na primer, biblijski potop pripisuje ravno delovanju Marduka.

Po asirskih tekstih, Nibiru, oziroma Marduk poseduje nekaj spremljevalcev, verjetno je med svojim potovanjem po vesoljnih področjih pritegnil velike količine ''vesoljskega smetja''. Kadar se takšno nebesno telo pojavi v bližini Zemlje, lahko pride do udara tega ''smetja'' v Zemljo v obliki velikih kamnitih sten. Neposredno pred 26. decembrom so se pojavile vesti o udarih meteorjev zahodno od Džakarte in na Kitajskem, kratek čas za tem pa o enakih udarih v Iranu, pri čemer je bila prebita streha ene hiše.

Agencija AP je, na primer, 19. decembra 2004 sporočila, da je nad Indonezijo opažen veliki razžarjen meteorit, ki bi lahko prišel v zemljino atmosfero. Istočasno je agencija DPA sporočila o ''močnih eksplozijah v bližini Džakarte'', AFP pa o ''nenavadnih svetlobnih efektih nad Indonezijo''! Informativno je, da je število sporočil o pojavih meteorjev zelo veliko tudi v začetku leta 2005. A to ni vse. O verjetnosti udara nekega večjega nebesnega telesa v Zemljo se je razpravljalo poleti leta 2004. Predlagano je, da se telo razbije preden pride v bližino Zemlje in sicer z raketami z jedrskimi bojnimi glavami.

Rusi sumijo Američane!

Ruska tajna obveščevalna služba je prepričana, da so v katastrofo, na neki način, vpletene - ZDA.

Od 10. decembra je namreč ta zabeležila desetkratno povečanje radijskih komunikacij Američanov na tem prostoru. Rusi so predvidevali, da bo nekje na tem področju prišlo do izbruhov vojnih konfliktov, ali pa državljanske vojne.

Tukaj je potrebno poudariti, da Američani razvijajo takšne sisteme ''plimnih bomb'', ter da je izzvanje umetnega cunamija bilo in ostaja glavno vprašanje njihove strategije razvoja novega orožja. Tako je, na primer, Indenpendent Media TV objavila septembra 1999 naslednje sporočilo:

"Nove, plimne bombe - velik uspeh: Tajni eksperimenti s ''plimnimi bombami'' uspešno se izvajajo na obali Nove Zelandije. Izzovejo lahko plimne valove, ki so tako uničujoči kot atomska bomba."

Če je verjeti medijskim zapisom, se je vse začelo, ko je profesor Thomas Leech z univerze v Aucklandu izzval serijo podvodnih eksplozij 1944, oziroma 1945 leta. Namera mu je bila, da ustvari - plimne valove! Njegovo delo je bilo tako pomembno, da je tedanji ameriški minister za obrambo izjavil, da bo h koncu II svetovne vojne zelo prispevalo, če bo pravočasno končano, kot tudi razvoj atomske bombe!

"Projekt Seal" - "bomba cunami"!

Podrobnosti o "bombi cunami" so zbrane v dokumenu Ministrstva zunajih zadev Nove Zelandije, znanim pod imenom "Projekt Seal". V tem strogo tajnem dokumentu se navaja, da so ameriške in britanske vojaške sile konec II svetovne vojne razvijale projekt "plimne bombe". Prav tako so te poslale profesorja Leecha na atol Bikini, da bi primerjal svoje rezultate svojih atomskih eksperimentov s tistimi, ki so pridobljeni z eksplozijo na Bikiniju.

O tem priča pismo, ki ga je Washington 1946 leta poslal Glavnemu štabu vojske Nove Zelandije:

"Dr. Comton je globoko impresioniran z zaključki profesorja Leecha v zvezi s projektom Seal'. Dr. Comton meni kako pomembno je, da ste s temi zaključki seznani vodja ameriškega atomskega programa, ter da se predstavijo vladi Nove Zelandije zaradi nadaljnega preučevanja."

Eden od prijateljev profesorja Leecha, Neil Kirton, je v čaopisu "New Zeland Herald" trdil, da tajni eksperimenti zajemajo serijo podvodnih eksplozij, ki lahko proizvedejo cunami. Poskusi s tem ciljem so izvedeni pod kontrolo vojske na obali Pacifika, v bližini Whanga paraoe.

Kaj se je kasneje dogajalo s tem projektom ni povsem znano. Neil Kirton je prepričan, da eksperimenti večjih razmer niso izvajani, ker ti ne bi ostali neopaženi. Indirektno, bil bi to znak, da je ta sedaj uspešno izveden, o čemer pričajo katastrofalne posledice.

Američani namerno izzvali katastrofo

Obstajajo špekulacije iz katerih je razvidno, da je uničujoč cunami izzval vojaški dogodek v režiji Američanov. O tem piše oster kritičar ameriškega predsednika Busha, Joe Vialls:

"Indijska vlada je točno vedela, da ne gre za ''naravni potres''. Dan po tragediji, 27. decembra, je Indija odklonila pristop ekskluzivnemu ''klubu četverice'', kakor je načrtoval George Bush v nameri, da prekine nuklearno koalicijo Indije, Rusije, Kitajske in Brazilije. Nato je indijska vlada 28. decembra vljudno prosila ZDA, da svojo vojsko zadržuje stran od ozemlja Indije, toda 29. decembra je časopis ''Indian Daily Editorial'' objavil oceno značaja uničujočega cunamija v obliki vprašanja: Je to odločen boj ene države, da pokaže celi regiji, kaj lahko stori, če bo regija neposlušna?"

Teoretično, uničujoč cunami lahko izzove ameriška termonuklearna bojna glava moči devetih megaton, misli Vialls. Po vsem tem se vsiljuje vprašanje: če je katastrofa izzvana umetno, komu je ta koristila?

že omenjena Kutz in Thietz imata odgovor tudi na to vprašanje:

"Da bi bila Azija poslušna in da se zavaruje dolgoročen donosen posel obnove, dovolj je cunami, ki je bil usmerjen proti določenim državam. Tega je mogoče povzročiti z veliko jedersko eksplozijo. To ni nič novega, saj so Američani in Rusi že pred več kot 30 leti imeli načrte, da zbrišejo s površine Zemlje nekatera obalna mesta s koriščenjem prav takšne metode. Val izzvan s podvodno eksplozijo je relativno "čist", kar napadalcu omogoča, da prevzame kontrolo nad kopnom in njegovim bogastvom."

 

Vir: http://www.blog.hr/print/?id=1620354146


icon-main icon-article

comments powered by Disqus